RESIANO=SLOVENO?!!!!!!!!!!!!!!!!! cercasi traduttore disperatamente

Pruotislovenska kampanja videnskega dnevnika            giornale Dom, Aprile 2007 Od torka 20. febrarja je videnski dnevnik Messaggero veneto pod rubriko »Il caso«, odparu prestorac, na katerin naj bi se Sloviencan Slovani iz Nediških dolin znuova začel’ cukat an preperjat. Muora, de je an poseban gušt telega dnevnika usako an t’kaj popihat na vogje, de bi se nazaj zauneu plemen polemik u miernin življenju Benečije. Kajšan bi mu mi reč: saj nie gjornal, ki piha na vogje, so okuolestave, so brauci, ki pišejo an gjornal je samuo njih glas. Če adan, ki se predstave ku predsednik kakega fantomatičnega društva Podutanske doline, napiše pismo diretorju, tel čuje dužnuost ga dat na gjornal. De b’ reči ble takuo čiste an jasne, bi na bluo nič posebnega. Po navadi na pisma, ki se jih pošija gjornalan, se začne z besiedam «egregio direttore». An tel «direttore» je «responsabile» odgovorni urednik gjornala, almanjkul bi imeu bit. U teli odgovornosti, responsbilità je tista, ki bi imiela branit dostojanstvo, dignità gjornala. Če ist bi napisu, ložimo, de Čedad niema kì skupnega z Langobardi, vič pa z Niemci, sa zastonj ga nieso klical’ Civitas Austriae, ki je dalo ime miestu, morebit bi ušafu prestor na gjornale, pa bi sam diretor me povabu, de naj se imforman nomalo buojš. Usi poznajo zgodovino Čedada, an tele je na spreobarne adan, ki se zbudi ‘no jutro an napiše parvo šleutarijo, ki mu pride u glavo. Še naslov, ki ga je Messaggero dau pismu, ki ga je napisu Renato Simaz iz Dolenje Mierse, je napuošto zbran za paržgat polemiko: I programmi in sloveno imposti in provincia di Udine. De bi tel gjornal na poznu podrobno slovienske problematike u videnski provinči, bi se lahko zastopilo, ma� se more lahko mislit, de glih zak jo pozna, napuošto štaka, magar za predat kako kopijo vič miez Sloviencih � pardon � miez »Slovanih« slavi, ki so u Nediških dolinah al u njih imajo rojstne kraje. Na varže ratinga zaštiet, ki dost naródnih, butastih reči je utegnu zbrat stari meštri u adnin samin pisme. Doseže varh soje čudne logike, kàr tardi, de televizijski programi u slovienskin iziku par nas bi zaciefal stari »slovanski« izik, ki ga on kliče »natisoniano«, nadiško. Je napisu: »Il natisoniano, il torriano, il resiano, parlati da oltre un millennio rimarranno esposti alla già presente e ingiusta assimilazione da parte della lingua slovena«. Ki reč pred takim misli? Kor se uprašat, kuo tečejo kolaca u taki glavi. Če bi tel človek tardiu, de doluožt našemu šibkemu merikanu močan mošt fragolina, pride reč vederbat vino, bi mu jali usi, de je zmotjen. Gjornal bi na objavu takih norčij, če ne za se nad njin posmejat. Kàr pa tel tardi, de je slovienski izik, ki vederbava an uničuva slovienski dialekt, ki ga on kliče nediško, ušafa odparto tribuno, ku de bi oznanu, Buog vie kako novico. Na more na viedet Messagero, de glih du Uidne so italijanski esperti slavisti, tisti, ki študjajo slovanske izike, u seminarju, ki je teku od 20. do 23. šetemberja lani, še ankrat močnuo potardil’, de iziki, šprahe, dialekti, ki jih guore judje na pasu blizu Slovenije — nediški, terski, kanalski al rezjanski — so usi dialekti slovienskega izika an usi kupe gredo s korninam vič ku taužint liet nazaj. Tolo provokativno uojsko, ki jo je Slovanska liga - Lega slava nazaj začela pruot sojm domačim izikam, ki jo Messaggero podperja, jo je pokazu ku brezpametno sam brat od Renata, Mario Simaz, kàr mu je odguoriu, le na Messaggere, de se zaries čudva, kuo brat je paršu, zauoj politike an napihovanj tistih, ki sovražijo Slovience, do tega, de je zatajiu družinski izik an kuo so lažnive besiede, kàr prave, de niema nič skupnega naš dialekt s slovienskin izikan. «Naš nono — je pisu Mario — je hodu u uas fin do Serpenice blizu Bouca, pa nie ankul pravu, de se nie zastopu s čečo, ki jo je snubu. Škoda je, de u telih rečeh na mest pameti ragiera umazana politika tistih, ki so pruot nan Slovienjan. Pusti jih, ga prose, zak če bi bluo ries, de se zauzemajo, za de naš izik ostane, bi tudi kiek dobrega nardil’ za ga ohranit». Ma kaj bi ohranil’, kaj jih njih briga branit izik, ki ga na poznajo, ki nie njih? Seviede pismi direktorju jih je še bluo. On jih je pregledu an pošju u tisk tiste, ki odgovarjajo liniji, ki gre pru njemu an gjornalu. Takuo je paršlo pismo predsednika Slovanske lige. Njega pozicije že poznamo, zatuo nič novega. Kar te jeze je, de Messaggero jin daje glas, an če je že svetouno znano, de niemajo nobedne pametne baze an de je u njih samuo čarna politika. On za viedet, ka’ pride reč besieda »sloveno«, gre na italijanski slovar an iz tistega nastave an kup šleutarij, ki so skregane s pravo pametijo. Duo na vie, de »sloveno« pride reč tudi »abitante della Slovenia« an de, ku izik, je »lingua del gruppo slavo parlata in Slovenia«? Kaj prekušta tel mojstar na tuolin? Kier Slovenj more bit samuo u Sloveniji, zuna Slovenije na more bit, zatuo u Nediških dolinah nie Slovienju. Kier tisti, ki guore sloviensko so Slovienci, an Slovienci so u Sloveniji, izik, ki se guori u Nediških dolinah, na more bit slovienski. Če bi biu slovienski, bi bluo ku reč, de Nediške doline so u Sloveniji. Buog odvarni, an Mati Bozja! Zatuo on an borci od Lega slava so se zbral’ za branit svete italijanske tla pruot izdajalcan, traditorjan, ki čejo dat Sloveniji tel naš liep sviet žegnan od Boga, dokier ostane italijanski. Po logiki telih strokovnjaku, če si Italijan, na moreš bit Slovenj, če si Slovenj na moreš bit Italijan. Zaki? Zak u njih glavi adan je žegnana uoda, te drug je hudič. Za mantinjat tel princìp čarno-bielo se na boje nobedne naumnosti. Kuo guormo doma? Po tursko, po kitajsko? Guormo po sloviensko. Na guormo po slovansko -slavo. Judje od Lega slava guoré an oni po sloviensko, ma tala besieda po italijansko, se na vie zakì, rata slavo, rata »idioma di origine slava«. Kabi, ku je: idioma di origine slava! Saj bi na mu bit nič druzega! Messagero veseu oznanja u nediejo 4. marca »Nelle valli non si parla sloveno ma un idioma di origine slava«. Kier je di origine slava, mojstri so prekuštal’ ime: natisoniano, resiano, torriano. Zaki ne špietrano, drekano, pulferano, al stregnano? «Imporre la tutela della minoranza slovena vorrebbe dire violare i principi costituzionali», je napisu predsednik Lege. Tel človek nie vidu še od deleča italijanske ustave (kostitucjona) zatuo na vie, de 6. člen prave: »La Repubblica tutela con apposite norme le minoranze liguistiche«. 13. marca še ankrat Messaggero potardi: »Nelle valli del Natisone non si parla lo sloveno«. Tel krat oznane tolo novico nieka čedajka s slovienskimi korninami. Diretor! Škoda, de na zastopeš natisoniana. Ale! Napri! Usakih deset dni le tista. Ma loži mi manjkul nomalo fantazije. Nu! Si imeu napisat: »La lingua ceca è un dialetto sloveno«. Me nie špot za Čedajko, saj je težkuo nabrat tarkaj šleutarij u takuo malo prestora, ma me je špot za gjornal, ki jih objavja. Na more ne viedet, de u Nediških dolinah je tarkaj otruok upisanih u slovienski šuoli, de so pieuski zbori, ki piejejo stare slovienske piesmi, de judje berejo Dom an Novi Matajur, de je an kup kulturnih iniciativ, de je lepuo dielo Beneškega gledališča. Tuole na praven šjori Čedajki, ki tele reči lepuo pozna, kjer ji želodac žgejo, praven diretorju Messagera, ki bi imeu jih poznat, takuo k’ bi imeu poznat leč 482 za jezikoune manjšine an sloviensko med njin, an leč 38 lieta 2001 glih za Slovience. Kajšan bi muoru mu poviedat, de na mest mešat u kotlu starih predsodku, bi bluo buojš podpriet dobre odnose na poti nove Europe, ki je uzela h sebe an Slovience, ki magar an njemu stoje na želodcu. Autore: R.R.